WIKIČESTITKA
Dragi prijatelj,
Božič izhaja iz poganskega mita o Mitri, bogu sonca. Kot samostojen praznik v krščanskem svetu se je uveljavil šele proti koncu četrtega stoletja. Takrat se je prenesel na Kristusa, ki ga še danes častimo kot premagano oz. odrešeno sonce. Ime Božič je staro slovansko ime, ki ga praznik dobi po Svarožiču, Svarogovemu sinu. Svarog je simboliziral sonce, Svarožič pa ogenj, ki so ga naši predniki kurili, v obliki kresu, predvsem ob zimskem solsticiju. Zimski solsticij, je astronomski fenomen, ko se Zemlja najbolj oddalji od osi Sonca in zato nanjo pade najmanj sončnih žarkov. Rimljani so na ta dan praznovali praznik, ko svetloba premaga temo in življenje premaga smrt.
Božično drevo se je med antičnimi ljudstvi navezovalo na kult zelenja, kjer je bilo drevo simbol upanja in veselja. Božično drevo v sodobni obliki naj bi ustoličili protestanti. Prvo drevo na območju današnje Slovenije naj bi postavili okoli leta 1845 v Ljubljani, na kmetih pa naj bi bil običaj okrašenih dreves popolnoma neznan celo do 2. svetovne vojne. Prvo električno osvetljeno božično drevo je iz leta 1882, samo tri leta po izumu žarnice. Bivši socialistični sistem je božično drevo preimenoval v novoletno jelko.
V 80-ih letih 19. stoletja so z izumom darilnega papirja darila, ki so prej visela na drevesu, prestavili pod drevo.
Novo leto je najmlajši decembrski praznik. Znano je, da so se na posameznih območjih Slovenije ob novem letu hodili umivat k vodnjaku, da bi ohranili vitalnost in mladost. Silvestrovanja so se začela šele v 20. stoletju. Praznovanje novega leta naj bi po besedah religiologa Mirce Eliadeja pomenilo konec nekega časovnega obdobja in začetek novega. Bistvo novoletnega praznovanja je obnavljanje življenja, novo stvarjenje sveta, večno vračanje k začetku, izvoru, središču. Novo leto je pomenilo, da so se vsi stari grehi izbrisali in svet se je rodil na novo.
V tranzicijskih državah šele dvajset let privajamo marketinškim prijemom trgovcev v pred novoletnem času, priča smokomercializaciji praznikov. Sodobni božič je postal potrošniško praznovanje, kjer se praznuje lupina in ne globina.
Tudi k nam se je iz ZDA že premaknila praksa najemanja posojil ob koncu leta. Zneski kratkoročnega potrošniškega posojila v slovenskih bankah se gibljejo med 500 in 2000 evri.
Da vas potrošništvo ne posrka povem vase, za uravnoteženje predlagam ogled zombi filma z naslovom Zora živih mrtvecev.
»Vse se spreminja in nič ne propade; in vse se pretaka semkaj od tam, od tukaj spet tja.« (Ovid, Metamorfoze)
Srečno in brez grehov v letu 2013,
Nina J
